Blog
Arhiv za oznako »strateški dizajn«
Kako zagotoviti sodelovanje pri snovanju strategije posamezne organizacije?
Na kratko in enostavno bi bilo možno strategijo opredeliti kot dolgoročni načrt. Strategija je običajno pomemben del poslovnega načrta. Uresničevanje strategije bi naj bilo razvidno v letnih poročilih.
Kar je bila ob delavnicah o oblikovanju novih poslovnih modelov meni pomembna novost, je ugotovitev, da nobena strategija ne more biti uspešna, če niso pri njenem snovanju sodelovali tudi sodelavci. Ker edino tako, se je možno s strategijo poistovetiti in jo tudi dejansko izvajati. In zdaj, morebiti ste vi zasebna pekarna z dvajsetimi zaposlenimi ali pa multinacionalka s 50-imi regionalnimi direktorji in več deset tisoč zaposlenimi po celem svetu. V Sloveniji še nimamo take organizacije, smo jo pa že imeli na tako visokem nivoju, npr. Iskra je imela sredi 1970-ih 30.000 zaposlenih.
A skupinsko ustvariti strategijo neke majhne ali velike organizacije, je precej težja naloga kot se zdi na prvi pogled. Se mi zdi, da so pri tem zgledi uspešnega sodelovanja zelo pomembni. Tako na najvišjih političnih nivojih, kot v gospodarstvu in v javnih službah. Hkrati vemo, da je učinkovitost vodij ključna veščina za uspešnost organizacij. Veščina, ki se jo prav tako priuči, ker ni prirojena. Direktorji gospodarskih družb in vodje drugih javnih organizacij bi namreč morali skrbeti predvsem za celostno sliko (ali vizijo njihove organizacije). Tudi v ta namen je na delavnici Oblikovanje novih poslovnih modelov ena izmed iger – Špageti. Sestaviti najvišjo možno prosto-stoječo strukturo iz 20 palčk špagetov, ca. 1m lepilnega traku, ca. 1m vrvice in en »marshmallow«, ki mora biti na vrhu te strukture. Baje je najvišja taka prosto-stoječa struktura skoraj 1 m visoka. Kako bi se odrezali pri vas? Je primerjava z drugimi za vas sploh pomembna? Ali je bolj pomembno notranje sodelovanje kot tako?
Moje ugotovitve iz parih delavnic, se skladajo z ugotovitvami spodaj pripetega govora, ki jih ima Tom Wujec na podlagi izkušenj iz več kot 70 dizajn delavnic po celem svetu, kjer je vključeval to igro. Diplomanti poslovnih šol so se izkazali slabše kot diplomanti, ki so ravno končali vrtec – otroci torej. Pri otrocih ni nepotrebne izgube časa, bojevanja za moč in prevelikega tveganja v iskanju ene same prave rešitve. In tako smo pravzaprav poslovneži trenirani – iskati en sam pravi model, ki pravzaprav ne obstaja. Rešitev je v izgradnji prototipov, kjer iščemo stabilnega, delujočega in trajnostnega. V skupini s sodelavci. In ker smo skupaj sestavljali strategijo precej točno vemo, kaj so njene prednosti, kaj slabosti in kaj moramo narediti, da bo dejansko uspešna. Na podlagi povratnih informacij bomo vedeli ali postavljeno deluje, nakar izboljšamo tako strategijo kot oblikujemo primeren poslovni model. Temu služi metoda Kanvas poslovnega modela. Seveda imajo večje organizacije še dodatne izzive ob uporabi Kanvasa.
Ključne ugotovitve spodnjega videa se skladajo z ugotovitvami oblikovalcev in kreativcev v nekaterih največjih družbah v Sloveniji, kot npr. Gorenje, in sicer da:
“Design truly is a contact sport. It demands that we bring all of our senses to the task, and that we apply the very best of our thinking, our feeling and our doing to the challenge that we have at hand.„
+ Tom Wujec
Povezava za video: iz.tl?c=INrfAo
Ste zadovoljni s prebranim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
 |
Marko Savić. |
Kako uporabljati Kanvas poslovnega modela v večji organizaciji?
Pred kratkim sem prebral zelo zanimiv prispevek z naslovom Business Model Analysis & the Link to Strategy, ki predstavi enega možnih načinov, kako uporabiti Kanvas poslovnega model v večji organizaciji.
KANVAS POSLOVNEGA MODELA; VIR: BUSINESSMODELGENERATION.COM, IKONE: XPLAIN
Če si v večji organizaciji, je pri oblikovanju novih poslovnih modelov smiselno upoštevati:
- izvedeti in »mapirati« različne poglede v tvoji organizaciji na vloge, ki bi jih naj različne skupine oz. oddelki v tvoji organizaciji izpolnjevali,
- oblikovati poslovni model za vsakega izmed pogledov na vloge oddelkov z uporabo Kanvasa poslovnega modela,
- spoznaj in »mapiraj« razlike med različnimi poslovnimi modeli.
SHEMA: KLJUČNE UGOTOVITVE RABE KANVASA POSLOVNEGA MODELA V VEČJIH ORGANIZACIJAH
Ključne ugotovitve:
- Izmed različnih poslovnih modelov, ni možno izbrati malo vsakega poslovnega modela.
- Zakaj ne uporabljate več poslovnih modelov? In zgradite portfelj poslovnih modelov.
- Kateri poslovni model boste uporabljali je strateška odločitev.
Ste zadovoljni s prebranim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
|
Marko Savić. |
Vir:
Tim Kastelle: Business Model Analysis & the Link to Strategy
Šestnajst zlatih pravil za strateške oblikovalce
Iz prispevka za »Kreativ Direktor« povzemam šestnajst zlatih pravil pravil, kot jih priporoča prof. Axel Kolaschnik:
1.
Nikoli ne prični projekta z znakom (logotipom).
Počakaj, da naročnik sam omeni to temo.
2.
Razmišljaj o rešitvi problema – ne o prostorski umestitvi ali podrobnostih.
Najprej so pomembni prepoznavnost, atraktivnost, učinkovitost, prodornost, tržni delež – in šele potem občutek za estetiko.
3.
Nisi najet kot umetnik temveč kot ponudnik storitev.
Ob poteku projekta se potem mirno poslužuj umetniških sredstev.
4.
Delaš kot vmesnik med poslovnim načrtom in ljudmi. Najdi lepoto že v jasni strateški misli in skladnem konceptualnem pristopu.
5.
Tvoj naročnik ni neveden.
Tudi, če prihaja iz marketinga: drugi projekti in drugi oblikovalci so ga že »izoblikovali«.
6.
Jemlji tvojega naročnika kot celoto.
V nasprotnem ne bo vizualne komunikacije, ki je nujna za uspešnost projektov.
7.
Pridobivaj naročnike, zato da boš pogumen/a.
Naročnik mora znati peljati dizajn skozi notranje procedure in pravila.
8.
Pogovori se z odločevalcem.
Ali je ta, ki te »brifira« tudi dejanski naročnik? Kdo odloča o tvojem predanem delu? Vedno govori z dejanskim odločevalcem.
9.
Ali ima tvoj naročnik že sliko dejansko rešitve?
Spremeni tak pristop naročnika. V središču naj bo identiteta naročnika in njegove znamke in NE dejanske aplikacije njegove konkurence.
10.
Dobra ideja rabi svoj inkubacijski čas.
Če ti naročnik ne zagotovi dovolj časa, zberi najboljše ljudi okoli sebe. Tudi v tem primeru, je dovolj časa še vedno nujna postavka.
11.
Tvoj naročnik rabi rešitve že vnaprej.
Pogajaj se za ustrezne mejnike projekta in predaj vmesne rešitve projekta.
12.
Tvoj problem: ne moreš pokazati rešitve vnaprej.
Ne prodajaš produkta. Pokaži proces dela, skozi katerega boš vodil/a naročnika. Pridobi ga za skupni kvalitativni preskok v načinu razmišljanja.
13.
Najprej vključi lastno glavo – šele potem računalnik.
Programsko opremo na računalniku tudi drugi obvladujejo.
14.
Kmalu priznaj napake.
Postopanje in neodločnost zmanjšujejo tvojo profesionalnost.
15.
Spoznaj svoje omejitve – komuniciraj jih pogosto in odkrito.
Včasih je nujno tematsko, tehnično, geografsko sodelovanje z drugimi. Tudi tvoji naročniki večinoma ne izdelujejo avtomobilov ali .mp3 predvajalnikov sami.
16.
Spoštuj tvoje partnerje.
Omeni jih pri dosežkih. Z vsakim sodelujočim se vidiš dvakrat. Najmanj dvakrat.
|
Marko Savić. |
Vir:
»Bekomme ich schon mal was vorab?« Zur Gestaltung von Prozessen und Kundenbeziehungen in Projekten strategischen Designs. (.pdf, 263 KB), avtor: prof. Axel Kolaschnik; prevod v nemščino: Helena Dell