Blog
Arhiv za oznako »misliti dizajn«
Rezervirajte vstopnico za projekcijo dokumentarca Oblikuj novo gospodarstvo
V četrtek, 17.5. bomo ob 12. uri pripravili javno projekcijo dokumentarnega filma Oblikuj novo gospodarstvo, prvič tudi s podnapisi v slovenščini.
Vstop je brezplačen. Obvezna je sicer rezervacija vstopnice prek
www.vizuarna.si/rezerviraj-vstopnico/
Projekcija bo v Kinudvor, v Ljubljani, Kolodvorska ulica 13.
Hvala že vnaprej za vaš obisk in kmalu do svidenja. Po projekciji bo čas tudi za sproščen pogovor o tematiki filma.
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
![]() |
Marko Savić. |
Vir filma:
http://www.designthenewbusiness.com/
POPRAVEK=> Oblikuj novo gospodarstvo. Projekcija dokumentarnega filma. Rezervirajte datum: četrtek, 17.5.2012
Zaradi povečanega interesa in nuje večjega razumevanje kaj misli dizajn pomeni v gospodarstvu in javnih organizacijah ponavljamo projekcijo dokumentarnega filma Oblikuj novo gospodarstvo.
Rezervirajte datum: četrtek, 17.5.2012. Podrobnosti sledijo.
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
![]() |
Marko Savić. |
Vir filma:
http://www.designthenewbusiness.com/
Javna projekcija filma Oblikuj novo gospodarstvo, v sredo, 28.3.2012 ob 13:00 v SEM-u v Ljubljani
V sredo, 28.32012 bomo ob 13. uri pripravili javno projekcijo dokumentarnega filma Oblikuj novo gospodarstvo. Zato ker:
»Dizajn nima več le podporne funkcije temveč postaja strateškega značaja. … Osredotočenost na uporabnika je tisto, kar loči dizajn metodologije od drugih načinov razmišljanja za inovacije. Dizajn ima sposobnost ustvarjanja radikalnih inovacij.«
+ Heidi Neck v bostinno.com
Projekcija bo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), na Metelkovi ulici 2, v upravni muzejski hiši, v dvorani v drugem nadstropju. Za brezplačne vstopnice mi pišite na:
marko.savic@vizuarna.si
Hvala.
Za samostojne oglede je dokumentarni film seveda prav tako na voljo, trajanje filma – 40 minut.
Povezava do filma https://vimeo.com/31678404
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
![]() |
Marko Savić. |
Vir filma:
Design the new Business
Od kreativnih industrij do kreativnih mest: uvod v oblikovanje poslovnih modelov
Kreativne industrije so en tak izraz, ki se uporablja na vseh koncih in krajih. Sam vidim dizajn kot del kreativnih industrij, večjo težavo imam, ko mi hoče kdo povedati, da dizajn temelji na kreativnosti. Po moje gre v dizajnu prej za reševanje problemov. A gremo lepo po vrsti.
Kreativna ekonomija. Nekateri pravijo tudi kulturna in kreativna ekonomija. In kaj ima to za opraviti s kreativnimi mesti? Kaj tvori skupen kreativni ekosistem? V družbi Inteli so kreativni ekosistem opredelili kot skupek ljudi, ekonomije in mest.
Ljudi, ki tvorijo kreativni razred bi naj bilo možno v grobem razdeliti na pretežno tržno orientirane, pretežno kulturno orientirane za javno dobro in tretje na mešanico obeh prvih dveh delov.
Ekonomijo kreativnih industrij tvorijo po definiciji britanskega DCMS-ja še iz leta 1998: oglaševanje, arhitektura, umetnost in trgovanje s starinami, domača obrt, dizajn, modno oblikovanje, interaktivna prostočasna programska oprema, glasba, uprizoritvene umetnosti, založništvo, programska oprema, televizija in radio. Ne glede na to, da so definicijo postavili še pred ne-slutenim razvojem interneta, še vedno precej vzdrži, če mene vprašate. Pomembno je upoštevati, da pri kreativni ekonomiji ne gre samo za umetnost in kulturo, gre bolj za prostore, kjer se srečujejo tako kreativni posamezniki, menedžerji kot tehnologi.
Prostori ali mesta. Kreativna mesta. Obstaja precej projektov usmerjenih v to smer. Tudi v Sloveniji, točneje v Ljubljani. Mogoče smer tudi za druga mesta v Sloveniji, da poskušajo najti svojo pot? Ali če mene vprašate svoj poslovni model? Kaj torej opredeljuje kreativne prostore: življenjska skupnost z živahno kulturno agendo, zabrisane (»fuzzy«) meje med delom in prostim časom, med delovnim in zasebnim stanovanjskim prostorom, cenovna dostopnost stanovanj. Neformalne mreže ali hiper-dostopnost, ki ne pomeni nujno živeti v bližini mednarodnega letališča ampak obstoj enostavnega dostop in možnosti z vlakom ali po avtocesti do mednarodnih (letalskih) povezav.
Kako naj se oblikuje model mesta, ki hoče postati kreativno? Zapišem v drugem delu te mini-serije…
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
![]() |
Marko Savić. |
Viri:
- From Creative Industries to the Creative Place Refreshing the Local: Development Agenda in Small and Medium-sized Towns, poročilo iz februar 2011
- Cultural and creative industries: Growth potential in specific segments, Deutsche Bank Research, april 2011 prek iniciative Slovenia Coworking
Svetovna premiera filma: Oblikuj novo gospodarstvo
V svetu vsakdanjih sprememb tudi izzivi za gospodarstvo rasejo. Stare načine mišljenja nadomeščajo nova kreativna razmišljanja. Dizajn ima osrednjo vlogo v reševanju problemov in vodi pot v prihodnost. Vabimo vas, da si pogledate kako dizajn oblikuje novo gospodarstvo.
»As our world changes, the challenges to business grow. Old ways of thinking are being replaced by open minds and creativity. Design is playing a central role in helping solve problems and drive the future. We invite you to see how design is shaping the new business.«
Svetovna premiera dokumentarnega filma »Design the New Business« bo v torek, 6. marca 2012. Ogled filma bo možen na spletni strani www.designthenewbusiness.com. Tukaj je napovednik filma:
Design the New Business [official trailer] from dthenewb on Vimeo.
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
Metoda Kanvas poslovnih modelov
Zakaj Kanvas? Zato ker obstaja eno samo pravilo v oblikovanju novih poslovnih modelov. Na Kanvas namreč ne smemo nič pisati, risati ali ustvarjati. Mirno bi mu rekli tudi platno. Ali poster.
Kanvas poslovnih modelov je:
- orodje vizionarjev;
- vseh, ki zmorejo spreminjati celotne dejavnosti; in
- izzivalcev obstoječega stanja.
Metoda je bila predstavljena v večkrat ponatisnjeni knjigi Business Model Generation: A Handbook for Visionaries, Game Changers, and Challengers (ki je prevedena tudi v številne svetovne jezike in je razglašena za poslovno knjigo leta 2011 v Nemčiji) in se več kot uspešno uporablja v največjih svetovnih organizacijah (Fortune 500), z navdušenjem metodo uporabljajo številna novoustanovljena podjetja po vsem svetu. Po novem metodo uporabljajo tudi v Svetovni banki.
Kanvas poslovnih modelov, video (v angleščini), 2:20 min
Povezava za video: http://iz.tl?c=LZsbsM
Ste zadovoljni s prebranim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
![]() |
»Business design« svetovalec. Pomagam organizacijam pri dizajnu in objavi njihovih publikacij in poročil na različnih medijskih platformah. Hkrati osveščam o »design thinking«-u ter o oblikovanju poslovnih modelov. Sledite me na Twiter-ju, LinkedIn-u ali kar tako na Facebook-u. Pišem o zanimivih knjigah na Goodreads in še blog na www.savić.com. Na delavnici »Oblikovanje novih poslovnih modelov: spremenite vaše ideje v uspešnice« bom spodbujevalec. |
Vir:
Kako zagotoviti sodelovanje pri snovanju strategije posamezne organizacije?
Na kratko in enostavno bi bilo možno strategijo opredeliti kot dolgoročni načrt. Strategija je običajno pomemben del poslovnega načrta. Uresničevanje strategije bi naj bilo razvidno v letnih poročilih.
Kar je bila ob delavnicah o oblikovanju novih poslovnih modelov meni pomembna novost, je ugotovitev, da nobena strategija ne more biti uspešna, če niso pri njenem snovanju sodelovali tudi sodelavci. Ker edino tako, se je možno s strategijo poistovetiti in jo tudi dejansko izvajati. In zdaj, morebiti ste vi zasebna pekarna z dvajsetimi zaposlenimi ali pa multinacionalka s 50-imi regionalnimi direktorji in več deset tisoč zaposlenimi po celem svetu. V Sloveniji še nimamo take organizacije, smo jo pa že imeli na tako visokem nivoju, npr. Iskra je imela sredi 1970-ih 30.000 zaposlenih.
A skupinsko ustvariti strategijo neke majhne ali velike organizacije, je precej težja naloga kot se zdi na prvi pogled. Se mi zdi, da so pri tem zgledi uspešnega sodelovanja zelo pomembni. Tako na najvišjih političnih nivojih, kot v gospodarstvu in v javnih službah. Hkrati vemo, da je učinkovitost vodij ključna veščina za uspešnost organizacij. Veščina, ki se jo prav tako priuči, ker ni prirojena. Direktorji gospodarskih družb in vodje drugih javnih organizacij bi namreč morali skrbeti predvsem za celostno sliko (ali vizijo njihove organizacije). Tudi v ta namen je na delavnici Oblikovanje novih poslovnih modelov ena izmed iger – Špageti. Sestaviti najvišjo možno prosto-stoječo strukturo iz 20 palčk špagetov, ca. 1m lepilnega traku, ca. 1m vrvice in en »marshmallow«, ki mora biti na vrhu te strukture. Baje je najvišja taka prosto-stoječa struktura skoraj 1 m visoka. Kako bi se odrezali pri vas? Je primerjava z drugimi za vas sploh pomembna? Ali je bolj pomembno notranje sodelovanje kot tako?
Moje ugotovitve iz parih delavnic, se skladajo z ugotovitvami spodaj pripetega govora, ki jih ima Tom Wujec na podlagi izkušenj iz več kot 70 dizajn delavnic po celem svetu, kjer je vključeval to igro. Diplomanti poslovnih šol so se izkazali slabše kot diplomanti, ki so ravno končali vrtec – otroci torej. Pri otrocih ni nepotrebne izgube časa, bojevanja za moč in prevelikega tveganja v iskanju ene same prave rešitve. In tako smo pravzaprav poslovneži trenirani – iskati en sam pravi model, ki pravzaprav ne obstaja. Rešitev je v izgradnji prototipov, kjer iščemo stabilnega, delujočega in trajnostnega. V skupini s sodelavci. In ker smo skupaj sestavljali strategijo precej točno vemo, kaj so njene prednosti, kaj slabosti in kaj moramo narediti, da bo dejansko uspešna. Na podlagi povratnih informacij bomo vedeli ali postavljeno deluje, nakar izboljšamo tako strategijo kot oblikujemo primeren poslovni model. Temu služi metoda Kanvas poslovnega modela. Seveda imajo večje organizacije še dodatne izzive ob uporabi Kanvasa.
Ključne ugotovitve spodnjega videa se skladajo z ugotovitvami oblikovalcev in kreativcev v nekaterih največjih družbah v Sloveniji, kot npr. Gorenje, in sicer da:
“Design truly is a contact sport. It demands that we bring all of our senses to the task, and that we apply the very best of our thinking, our feeling and our doing to the challenge that we have at hand.„
+ Tom Wujec
Povezava za video: iz.tl?c=INrfAo
Ste zadovoljni s prebranim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
![]() |
Marko Savić. |
Kakšen tip osebe ste? Jutranja ali večerna? Berete ali poslušate? Intuitivna ali racionalna?
In kaj ima to vse skupaj za opraviti z oblikovanjem novih poslovnih modelov? Ima. A gremo lepo po vrsti.
Ste jutranji ali večerni tip?
To je baje dokaj enostavno ugotoviti. Baje. Ko odrastemo, bi nam naj bilo jasno kak tip smo. Jutranji ali večerni. Zatrjuje izjemen poznavalec managementa Peter F. Drucker. In zadeva niti ni tako nedolžna. Sem šele tam nekje pri svojih zgodnjih tridesetih, na poslovnem magisteriju izvedel, da obstaja t.i. »ascending reticular activating system«, ki v možganih, med drugim skrbi za spalni oz. budnostni cikel. Zato vem, zakaj nikoli nisem bil sposoben kaj pametnega narediti ob šestih zjutraj, recimo. In vi?
Naslednja reč, ki bi jo naj vsak zase ugotovil je, ali ste bralec ali poslušalec? Spet niti ni najbolj nedolžna reč. J. F. Kennedy si je po izvolitvi za predsednika ZDA izbral krog mladih sposobnih svetovalcev, ki so mu bili sposobni pripravljati pisna strnjena poročila. Baje je znal Kennedy še pol ure pred kakim, tudi zelo pomembnim govorom prebirati ta poročila, saj je bil izurjen, hiter bralec. Njegov naslednik, po dolžnosti L. B. Johnson bi naj naredil ključno napako za po pričevanjih zelo ponesrečeno predsedniško vlogo, ker je obdržal te svetovalce, ki so bili navajeni pripravljati pisna poročila, s katerimi si potem Johnson ni znal pomagati. Bil je namreč dolgoletni parlamentarec, navajen prejemati informacije predvsem s poslušanjem. Obstajajo poklici kot npr. odvetniki, ki morajo biti oboje, poslušalci in bralci. Baje so redke osebe, ki znajo izluščiti informacije skozi govorjenje in posledično reakcije ljudi, ki jih poslušajo (tak tip bi naj bil W. Churchill).
In potem, nenazadnje bi bilo verjetno možno osebe deliti še na intuitivne in racionalne. Podobno kot je desna polovica možganov intuitivna, za čustva in baje bolj izražena pri ženskah. In leva polovica bolj racionalna, za logiko in baje bolj razvita pri moških. In kje je povezava z oblikovanje poslovnih modelov? Je. Ker se za oblikovanje poslovnih modelov, z metodo Kanvas poslovnega modela rabi oboje. Doživel sem že na eni izmed delavnic o Oblikovanju poslovnih modelov, da so fantje na eni uspešni mali mednarodni firmi takoj po delavnici rekli, da bo naslednja zaposlena ženska. Ker so videli, da samo izrazito izraženi moški tipi enostavno preveč »ukalupljeno« razmišljajo. Logika in to. Ne pripelje daleč, če mene vprašate, sicer.
Za uspešno oblikovanje Kanvasa poslovnega modela rabimo produktivnega kombinacijo racionalnega (ali analitičnega) in intuitivnega (ali ustvarjalnega) mišljenja. Torej t.i. »design thinking« ali misliti dizajn. Obe polovici Kanvasa, racionalno in intuitivno, združuje ponudba vrednosti, ki mora biti in racionalno in intuitivno zasnovana. In to je umetnost v kateri so oblikovalci izjemni, šolani in nujni. Če mene vprašate.
Ste zadovoljni s prebranim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
![]() |
Marko Savić. |
Informacije uporabljene iz dveh virov:
- Peter F. Drucker, The Effective Executive: The Definitive Guide to Getting the Right Things Done
- Jon Andersen, Organizational Behaviour and Organizational Development (selected readings)







