Na kratko in enostavno bi bilo možno strategijo opredeliti kot dolgoročni načrt. Strategija je običajno pomemben del poslovnega načrta. Uresničevanje strategije bi naj bilo razvidno v letnih poročilih.

Kar je bila ob delavnicah o oblikovanju novih poslovnih modelov meni pomembna novost, je ugotovitev, da nobena strategija ne more biti uspešna, če niso pri njenem snovanju sodelovali tudi sodelavci. Ker edino tako, se je možno s strategijo poistovetiti in jo tudi dejansko izvajati. In zdaj, morebiti ste vi zasebna pekarna z dvajsetimi zaposlenimi ali pa multinacionalka s 50-imi regionalnimi direktorji in več deset tisoč zaposlenimi po celem svetu. V Sloveniji še nimamo take organizacije, smo jo pa že imeli na tako visokem nivoju, npr. Iskra je imela sredi 1970-ih 30.000 zaposlenih.

A skupinsko ustvariti strategijo neke majhne ali velike organizacije, je precej težja naloga kot se zdi na prvi pogled. Se mi zdi, da so pri tem zgledi uspešnega sodelovanja zelo pomembni. Tako na najvišjih političnih nivojih, kot v gospodarstvu in v javnih službah. Hkrati vemo, da je učinkovitost vodij ključna veščina za uspešnost organizacij. Veščina, ki se jo prav tako priuči, ker ni prirojena. Direktorji gospodarskih družb in vodje drugih javnih organizacij bi namreč morali skrbeti predvsem za celostno sliko (ali vizijo njihove organizacije). Tudi v ta namen je na delavnici Oblikovanje novih poslovnih modelov ena izmed iger – Špageti. Sestaviti najvišjo možno prosto-stoječo strukturo iz 20 palčk špagetov, ca. 1m lepilnega traku, ca. 1m vrvice in en »marshmallow«, ki mora biti na vrhu te strukture. Baje je najvišja taka prosto-stoječa struktura skoraj 1 m visoka. Kako bi se odrezali pri vas? Je primerjava z drugimi za vas sploh pomembna? Ali je bolj pomembno notranje sodelovanje kot tako?

Moje ugotovitve iz parih delavnic, se skladajo z ugotovitvami spodaj pripetega govora, ki jih ima Tom Wujec na podlagi izkušenj iz več kot 70 dizajn delavnic po celem svetu, kjer je vključeval to igro. Diplomanti poslovnih šol so se izkazali slabše kot diplomanti, ki so ravno končali vrtec – otroci torej. Pri otrocih ni nepotrebne izgube časa, bojevanja za moč in prevelikega tveganja v iskanju ene same prave rešitve. In tako smo pravzaprav poslovneži trenirani – iskati en sam pravi model, ki pravzaprav ne obstaja. Rešitev je v izgradnji prototipov, kjer iščemo stabilnega, delujočega in trajnostnega. V skupini s sodelavci. In ker smo skupaj sestavljali strategijo precej točno vemo, kaj so njene prednosti, kaj slabosti in kaj moramo narediti, da bo dejansko uspešna. Na podlagi povratnih informacij bomo vedeli ali postavljeno deluje, nakar izboljšamo tako strategijo kot oblikujemo primeren poslovni model. Temu služi metoda Kanvas poslovnega modela. Seveda imajo večje organizacije še dodatne izzive ob uporabi Kanvasa.

Ključne ugotovitve spodnjega videa se skladajo z ugotovitvami oblikovalcev in kreativcev v nekaterih največjih družbah v Sloveniji, kot npr. Gorenje, in sicer da:

“Design truly is a contact sport. It demands that we bring all of our senses to the task, and that we apply the very best of our thinking, our feeling and our doing to the challenge that we have at hand.„

+ Tom Wujec

Povezava za video: iz.tl?c=INrfAo

Ste zadovoljni s prebranim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik

ali

Marko Savić. »Business design« svetovalec. Pomagam organizacijam pri dizajnu in objavi njihovih publikacij in poročil na različnih medijskih platformah. Hkrati osveščam o »design thinking«-u ter o oblikovanju poslovnih modelov. Sledite me na Twiter-ju, LinkedIn-u ali kar tako na Facebook-u. Pišem o zanimivih knjigah na Goodreads in še blog na www.savić.com. Na delavnici »Oblikovanje novih poslovnih modelov: spremenite vaše ideje v uspešnice« bom spodbujevalec.