Blog
Arhiv za oznako »Country Brand«
Od kreativnih industrij do kreativnih mest: uvod v oblikovanje poslovnih modelov
Kreativne industrije so en tak izraz, ki se uporablja na vseh koncih in krajih. Sam vidim dizajn kot del kreativnih industrij, večjo težavo imam, ko mi hoče kdo povedati, da dizajn temelji na kreativnosti. Po moje gre v dizajnu prej za reševanje problemov. A gremo lepo po vrsti.
Kreativna ekonomija. Nekateri pravijo tudi kulturna in kreativna ekonomija. In kaj ima to za opraviti s kreativnimi mesti? Kaj tvori skupen kreativni ekosistem? V družbi Inteli so kreativni ekosistem opredelili kot skupek ljudi, ekonomije in mest.
VIR: INTELI
Ljudi, ki tvorijo kreativni razred bi naj bilo možno v grobem razdeliti na pretežno tržno orientirane, pretežno kulturno orientirane za javno dobro in tretje na mešanico obeh prvih dveh delov.
Ekonomijo kreativnih industrij tvorijo po definiciji britanskega DCMS-ja še iz leta 1998: oglaševanje, arhitektura, umetnost in trgovanje s starinami, domača obrt, dizajn, modno oblikovanje, interaktivna prostočasna programska oprema, glasba, uprizoritvene umetnosti, založništvo, programska oprema, televizija in radio. Ne glede na to, da so definicijo postavili še pred ne-slutenim razvojem interneta, še vedno precej vzdrži, če mene vprašate. Pomembno je upoštevati, da pri kreativni ekonomiji ne gre samo za umetnost in kulturo, gre bolj za prostore, kjer se srečujejo tako kreativni posamezniki, menedžerji kot tehnologi.
Prostori ali mesta. Kreativna mesta. Obstaja precej projektov usmerjenih v to smer. Tudi v Sloveniji, točneje v Ljubljani. Mogoče smer tudi za druga mesta v Sloveniji, da poskušajo najti svojo pot? Ali če mene vprašate svoj poslovni model? Kaj torej opredeljuje kreativne prostore: življenjska skupnost z živahno kulturno agendo, zabrisane (»fuzzy«) meje med delom in prostim časom, med delovnim in zasebnim stanovanjskim prostorom, cenovna dostopnost stanovanj. Neformalne mreže ali hiper-dostopnost, ki ne pomeni nujno živeti v bližini mednarodnega letališča ampak obstoj enostavnega dostop in možnosti z vlakom ali po avtocesti do mednarodnih (letalskih) povezav.
Kako naj se oblikuje model mesta, ki hoče postati kreativno? Zapišem v drugem delu te mini-serije…
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
 |
Marko Savić. |
Viri:
- From Creative Industries to the Creative Place Refreshing the Local: Development Agenda in Small and Medium-sized Towns, poročilo iz februar 2011
- Cultural and creative industries: Growth potential in specific segments, Deutsche Bank Research, april 2011 prek iniciative Slovenia Coworking
Slovenija kot Švica: 20 let pozneje
V letih 2010 in 2011 bomo v Sloveniji obeležili 20 let samostojnosti. Če se ne motim, je bil decembra 1991 referendum, na katerem je bila skoraj soglasno sprejeta odločitev o samostojnosti. Ampak takrat so imeli referendumi še neko težo. Samostojnost kot taka je bila potem razglašena junija 1992. Če me spomin ne vara.
Takrat sem imel svojih 17/18 let. V moji predstavi o novi politični tvorbi je bilo predvsem, da bo ta nova država nekaj takega kot Švica. Kar mi je zvenelo super. Kdo me je ali kako sem se v to prepričal, ne bi vedel. Danes je moja povezava s Švico kredit v švicarskih frankih, kar se trenutno niti ni pokazalo kot najboljša odločitev. Pa poglejmo.
VIR: WWW.IMAGE-SCHWEIZ.CH
Poleti 2008 so se baje že začeli nakazovati znaki gospodarske krize. V Švici so imeli več kot dovolj razlogov za paniko. Švicarske banke so imele sredstva vredna neverjetnih 680% bruto družbenega proizvoda (BDP) Švice. Propad kake izmed dveh največjih švicarskih bank (Credit Suisse in UBS) bi pomenil en tak konkreten flop ekonomije in celotne družbe v Švici. Le za majhno primerjavo: komercialne banke v Združenih državah Amerike (ZDA) so imele takrat sredstva v višini “le” 70% BDP-ja. Kaj so torej naredili v Švici? In kaj v Sloveniji nismo?
1.
Regulatorji in centralna banka v Švici so bili hitrejši in ostrejši kot marsikje drugje. Že poleti 2008 so načrtovali kako reševati morebitna problematična sredstva v UBS banki. Ko je kriza udarila, je centralna banka ažurno nacionalizirala dele sredstev USB banke in dokapitalizirala preostanek. Precej hitreje kot se je to zgodilo v ZDA, recimo. Kaj smo takrat delali v Sloveniji? Predvolilna kampanja na veliko. Vlada, ki se je potem jeseni poslovila je še septembra 2008 vehementno zatrjevala, da se nas v Sloveniji kriza v ZDA ne tiče. Pa še kako se nas je. Pa še kako.
2.
V Švici so se potem kmalu odločili, da morajo banke v Švici podrediti precej strožjim pravilom. Predvsem ker to pomeni varnost za davkoplačevalce in je nenazadnje dobro za posel bank kot takih. Ker v Švici se zavedajo, da je njihova najpomebnejša prednost zaupanje globalnega bogastva, ki zaupa bankirjem v Švici upravljanje lastne sreče. In v Sloveniji? Še konec leta 2010 se čudimo, ko centralna banka zahteva oblikovanje dodatnih rezervacij za največjo Novo ljubljansko banko (NLB).
V Švici pa se niso ustavili le pri kriznih ukrepih. Šef centralne banke, Philipp Hildebrand, bo zahteval od dveh največjih bank v Švici, UBS in Credit Suisse, rezervacije v kapitalu v višini 19% vseh sredstev. Kar pomeni trikrat več kot globalni standard, ki je 7%.
in
3.
V Švici so bili med prvimi, ki so sledili smernicam za regulacijo plačila in bonitet izvršnih direktorjev. V izogib pretiranih tveganjem, ki so jih izvršni direktorji sprejemali. Pri nas? Predsednik vlade se je konec leta 2008 in v začetku leta 2009 ukvarjal z izplačilom nagrade bivšemu direktorju NLB, ki izhaja iz veljavne pogodbe in iz časov debelih krav. Kaj nam to danes pomaga? Čisto nič. Dokapitalizacija NLB-ja je spet nujna. Kolikič že?
Lekcija?
Hitro in premišljeno se obrniti. To bi naj bila prednost majhnih držav. Švica ničesar ne prepušča naklučju, očitno. Zato je frank ena močnejših rezervnih valut. Obe največji banki, Credit Suisse in USB sta med globalno najbolje kapitaliziranimi bankami. Kapital priteka v državo, in ja seveda, tudi nazaj v banke v Švici.
Kaj to pomeni zame?
S Švico se ni za hecati. S frankom tudi ne. Treba si bo najti delo v Švici in služiti tudi v frankih. Ali pač počakati, da si evro opomore in pride tečaj evro-frank spet v normalo. In takrat spet plačevati manjše obroke kredita. Morebiti takrat potem zamenjati kredit v evro. In upati, da se bo družba/politika/ekonomija v Sloveniji začela hitreje in predvsem pametneje obračati. Švica nam je pri tem z lahkoto za zgled.
|
Marko Savić. |
Exploit the country identity
Country identitiy is an important part of the nation’s culture and the main differential advantage of a country. Visual representation can help the country to better position in area of export, tourism, diplomacy, economy, …
Visual identity of any country should be clear in its message as in its visual image. The most obvious visual shorthand for the country is its flag, it is the most useful and visual message. The flag is specific media on which systems of country’s visual identity is designed on. In Japan the big part of corporated identities are based on their flag. 40 percent of corporate identities have the shape of a circle or are similar to it and more than 60 percent of them use red colour in their signs. Every country wants to create a strongly positioned state identity that is globally recognized and that can compete with corporate brands as well as with country brands.
Despite its size, very good example of brand name that sells is Switzerland. It is a country with tremendous global presence. To consumers, the Swiss flag is a seal of approval, a visual representation of luxury, quality, precision and trust. These associations were built over time by successful Swiss companies. Together they have shaped the way the world views Switzerland. There are opproximately 2000 active firms that use the concept of Switzerland or the words “Schweiz” (German), “Suisse” (French), “Svizzera” (Italian), “Switzerland” or “Swiss” in their brand or company name. Also the official typeface of the twentieth century, Helvetica, originally called Neue Haas Grotesk, was changed in 1960 to Helvetica which is derived from the Latin name for Switzerland, Helvetia. Many more of them play with the “Switzerland” brand by using the letters “Sw…” Swatch is an obvious example. Yet these are not the only methods used to tell potential buyers where a product comes from. Often, the product itself or the packaging in which it is presented exploit country’s identity symbols to create a link to the positive image of a country.
Vitalp on their little product packaging of Herb Candy uses six elements, simbols that presents its country of origin:
- product description: “Swiss Herb Candy”;
- product name: “Vitalp” evokes the Alp mountain range that runs in part through Switzerland;
- a visual of the Swiss flag;
- a caption identifying the flag as Swiss;
- a visual of the iconic Matterhorn mountain;
- a duplicate product description at the bottom of the pack: “Swiss Herb Candy”.
Many of Switzerland brands often apply country’s identity symbols, the obvious Swiss flag on their products or use them in their advertisements. Brands like Swatch often feature the Swiss flag on their watches, all time favorite being the typically square model. After all, Swiss flag is one of only two square flags in the world!
The exact hue of red in the Swiss flag is not defined by law, and various authorities have used different colors over time. Despite its strict country’s visual identity only in 2007, the corporate design guide of the federal authorities designated Pantone’s PMS 485 as the shade of red to be used in print.
Ines Kristan, Designer at Vizuarna, strategic design consultancy