Blog
Arhiv za 2012
Rezervirajte vstopnico za projekcijo dokumentarca Oblikuj novo gospodarstvo
V četrtek, 17.5. bomo ob 12. uri pripravili javno projekcijo dokumentarnega filma Oblikuj novo gospodarstvo, prvič tudi s podnapisi v slovenščini.
Vstop je brezplačen. Obvezna je sicer rezervacija vstopnice prek
www.vizuarna.si/rezerviraj-vstopnico/
Projekcija bo v Kinudvor, v Ljubljani, Kolodvorska ulica 13.
Hvala že vnaprej za vaš obisk in kmalu do svidenja. Po projekciji bo čas tudi za sproščen pogovor o tematiki filma.
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
 |
Marko Savić. |
Vir filma:
http://www.designthenewbusiness.com/
POPRAVEK=> Oblikuj novo gospodarstvo. Projekcija dokumentarnega filma. Rezervirajte datum: četrtek, 17.5.2012
Zaradi povečanega interesa in nuje večjega razumevanje kaj misli dizajn pomeni v gospodarstvu in javnih organizacijah ponavljamo projekcijo dokumentarnega filma Oblikuj novo gospodarstvo.
Rezervirajte datum: četrtek, 17.5.2012. Podrobnosti sledijo.
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
|
Marko Savić. |
Vir filma:
http://www.designthenewbusiness.com/
Kreativne industrije
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
|
Marko Savić. |
Vir:
Simon Roodhouse, Defining the Creative Industries, Intellect Journal Focus (.pdf, 215 KB)
Dizajn načela britanske vlade
V razvoju digitalnih storitev predstavniki britanske vlade razvijajo dizajn principe vladnih digitalnih storitve. Tudi sam bi si želel tako naprednih predstavnikov v vladi moje države. In vi? Kako se vam kaj zdijo načela?
- Začni z rabo
Kaj rabijo uporabniki in NE kaj rabi vlada. - Naredi manj
Vire fokusiraj tja, kjer bodo naredili največ dobrega. - Oblikuj s podatki
V procesu uporabljaj prototipe in preizkušaj rešitve. - Opravi težko delo in naredi enostavno
Narediti nekaj enostavno za uporabo je zelo težko. - Iteriraj, iteriraj, iteriraj / Ponavljaj, ponavljaj, ponavljaj
Objavi produkte zgodaj kolikor le možno. Upoštevaj povratna mnenja. - Razvijaj za vključitev
Upoštevaj najšibkejše uporabnike že na začetku. - Upoštevaj kontekst
Oblikuj za ljudi, ne za zaslone. - Izgradi digitalne storitve, ne spletnih mest
Storitve se ne začnejo in končajo na spletnih mestih. - Bodi dosleden a ne uniformiran
Komuniciraj z istim jezikom in uporabljaj enake vzorce, kjer je to le možno. - Omogoči prenašanje
Med kolegi, med uporabniki, s svetom.
Načela so prevedena po mojih najboljših močeh in veljajo tudi za vse oblikovalke, uporabnice in predstavnice javnih organizacij.
In koliko je običajna stopnja DDV-ja v vaši državi?
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
|
Marko Savić. |
Prosojnice iz delavnice Oblikovanje novih poslovnih modelov, spremenite vaše ideje v uspešnice
Prosojnice iz delavnice Oblikovanje novih poslovnih modelov: spremenite vaše ideje v uspešnice
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
|
Marko Savić. |
Ali je možno s trženjem novih mlečnih »šejkov« povečati prodajo in dobičkonosnost?
Clay Christensen, profesor s Harvarda, z izjemnim vplivom na vodilne menedžerje po celem svetu že dolga desetletja, v videu na primeru mlečnih »šejkov« predstavi primer: Kako povečati prodajo in dobičkonosnost z novimi mlečnimi »šejki«?
Povezava za video v angleščini: http://iz.tl?c=hepZva
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
|
Marko Savić. |
Javna projekcija filma Oblikuj novo gospodarstvo, v sredo, 28.3.2012 ob 13:00 v SEM-u v Ljubljani
V sredo, 28.32012 bomo ob 13. uri pripravili javno projekcijo dokumentarnega filma Oblikuj novo gospodarstvo. Zato ker:
»Dizajn nima več le podporne funkcije temveč postaja strateškega značaja. … Osredotočenost na uporabnika je tisto, kar loči dizajn metodologije od drugih načinov razmišljanja za inovacije. Dizajn ima sposobnost ustvarjanja radikalnih inovacij.«
+ Heidi Neck v bostinno.com
Projekcija bo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), na Metelkovi ulici 2, v upravni muzejski hiši, v dvorani v drugem nadstropju. Za brezplačne vstopnice mi pišite na:
marko.savic@vizuarna.si
Hvala.
Za samostojne oglede je dokumentarni film seveda prav tako na voljo, trajanje filma – 40 minut.
Povezava do filma https://vimeo.com/31678404
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
|
Marko Savić. |
Vir filma:
Design the new Business
Od kreativnih industrij do kreativnih mest: uvod v oblikovanje poslovnih modelov
Kreativne industrije so en tak izraz, ki se uporablja na vseh koncih in krajih. Sam vidim dizajn kot del kreativnih industrij, večjo težavo imam, ko mi hoče kdo povedati, da dizajn temelji na kreativnosti. Po moje gre v dizajnu prej za reševanje problemov. A gremo lepo po vrsti.
Kreativna ekonomija. Nekateri pravijo tudi kulturna in kreativna ekonomija. In kaj ima to za opraviti s kreativnimi mesti? Kaj tvori skupen kreativni ekosistem? V družbi Inteli so kreativni ekosistem opredelili kot skupek ljudi, ekonomije in mest.
VIR: INTELI
Ljudi, ki tvorijo kreativni razred bi naj bilo možno v grobem razdeliti na pretežno tržno orientirane, pretežno kulturno orientirane za javno dobro in tretje na mešanico obeh prvih dveh delov.
Ekonomijo kreativnih industrij tvorijo po definiciji britanskega DCMS-ja še iz leta 1998: oglaševanje, arhitektura, umetnost in trgovanje s starinami, domača obrt, dizajn, modno oblikovanje, interaktivna prostočasna programska oprema, glasba, uprizoritvene umetnosti, založništvo, programska oprema, televizija in radio. Ne glede na to, da so definicijo postavili še pred ne-slutenim razvojem interneta, še vedno precej vzdrži, če mene vprašate. Pomembno je upoštevati, da pri kreativni ekonomiji ne gre samo za umetnost in kulturo, gre bolj za prostore, kjer se srečujejo tako kreativni posamezniki, menedžerji kot tehnologi.
Prostori ali mesta. Kreativna mesta. Obstaja precej projektov usmerjenih v to smer. Tudi v Sloveniji, točneje v Ljubljani. Mogoče smer tudi za druga mesta v Sloveniji, da poskušajo najti svojo pot? Ali če mene vprašate svoj poslovni model? Kaj torej opredeljuje kreativne prostore: življenjska skupnost z živahno kulturno agendo, zabrisane (»fuzzy«) meje med delom in prostim časom, med delovnim in zasebnim stanovanjskim prostorom, cenovna dostopnost stanovanj. Neformalne mreže ali hiper-dostopnost, ki ne pomeni nujno živeti v bližini mednarodnega letališča ampak obstoj enostavnega dostop in možnosti z vlakom ali po avtocesti do mednarodnih (letalskih) povezav.
Kako naj se oblikuje model mesta, ki hoče postati kreativno? Zapišem v drugem delu te mini-serije…
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
|
Marko Savić. |
Viri:
- From Creative Industries to the Creative Place Refreshing the Local: Development Agenda in Small and Medium-sized Towns, poročilo iz februar 2011
- Cultural and creative industries: Growth potential in specific segments, Deutsche Bank Research, april 2011 prek iniciative Slovenia Coworking
Svetovna premiera filma: Oblikuj novo gospodarstvo
V svetu vsakdanjih sprememb tudi izzivi za gospodarstvo rasejo. Stare načine mišljenja nadomeščajo nova kreativna razmišljanja. Dizajn ima osrednjo vlogo v reševanju problemov in vodi pot v prihodnost. Vabimo vas, da si pogledate kako dizajn oblikuje novo gospodarstvo.
»As our world changes, the challenges to business grow. Old ways of thinking are being replaced by open minds and creativity. Design is playing a central role in helping solve problems and drive the future. We invite you to see how design is shaping the new business.«
Svetovna premiera dokumentarnega filma »Design the New Business« bo v torek, 6. marca 2012. Ogled filma bo možen na spletni strani www.designthenewbusiness.com. Tukaj je napovednik filma:
Design the New Business [official trailer] from dthenewb on Vimeo.
Prijeten ogled!
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
Citat: dobri poslovni modeli, potencial širjenja poslovanja in ustvarjanje dodane vrednosti
Poslovni modeli so ključni za uspešnost vsake organizacije. Dokazujejo tudi primeri najuspešnejših organizacij v Sloveniji. Povzema predsednik uprave Slovenska izvozne in razvojne banke:
»SID banka z razvojnim skladom za mala in srednja podjetja, … sredstva namenjena perspektivnim, konkurenčnim podjetjem z dobrimi poslovnimi modeli, s potencialom širjenja poslovanja in ustvarjanja dodane vrednosti.«
+ Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke
Na dogodku Novi poslovni modeli v novi realnosti je predsednik koncerna Kolektor Group, Stojan Petrič, predstavil zakaj je bil ob njegovem prevzemu vodenja sedanjega koncerna v letu 1994, ključen vpliv na spremembo poslovnih modelov. V primerjavi med tremi gospodarskimi družbami, italijanski in nemški konkurent Kolektor-ja in Kolektor-jem v letih 1993 in 2010 je prikazano, da je Kolektor uspel v tem času povečati prodajo za več kot 12x, nemški konkurent za 50 %, italijanski je padel za polovico. Ne glede na skorajda identično izhodišče, celo Kolektor je imel produktivnost slabšo od obeh konkurentov. Kot ključno je predsednik koncerna Stojan Petrič, navedel lastno pot oblikovanja poslovnih modelov, ki je zajemala štiri procese:
- internacionalizacija in globalizacija,
- diferenciacija,
- diverzifikacija.
Odločilno je bilo zavedanje, da ima vsaka organizacija svojo pot in mora iskati in oblikovati svoje lastne poslovne modele. Prezentacija je vidna na povezavi Stičišče znanja: Predavanje Stojan Petrič.
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
|
Marko Savić. |