Blog
Arhiv za June, 2011
Dizajn ekonomija: lestvici ducat najboljših držav po dizajn zmogljivostih
Lestvice so sicer ena taka hecna reč. Po tihem nas malo živcirajo, po drugi strani jih obožujemo. Evrovizija, miss sveta in podobne. No tudi dizajn je po državah možno primerjati. Čisto zares. Samo par osnovnih informacij.
Na lestvici dizajn kazalnikov – absolutno gledano so na prvem mestu ZDA. Na dvanajsto mesto absolutno se je uvrstila Islandija. Lestvica je iz julija 2009.
IFM, MOULTRIE&LIVESEY: RANGI DRŽAV PO DIZAJN KAZALNIKIH - ABSOLUTNO
Na lestvici dizajn kazalnikov gledano relativno je na prvem mestu – le kdo -… Singapur. In potem…….. Korea. Skratka precejšnje presenečenje po svoje tale relativna lestvica zame. Po drugi strani spet niti ne. Razvoj je neizogibno povezan z dizajnom. Ta lestvica mi to le še enkrat potrjuje.
IFM, MOULTRIE&LIVESEY: RANGI DRŽAV PO DIZAJN KAZALNIKIH - RELATIVNO
 |
Marko Savić. |
Vir: International Design Scoreboard: Initial indicators of international design capabilities
Knjige/članki: kako obstati na napačni poklicni poti/karieri
Verjetno se vsi kmalu zatem, ko obstanemo v kaki službi nekaj dlje časa vprašamo ali je ta poklicna pot res prava za nas. Sam srečujem precej ljudi, ki si zelo želijo zamenjati poklicno pot. Iz zelo različnih razlogov. Le redkim dejansko tudi uspe. Mogoče komu prav pride spodaj, na kratko opisani članek.
Osnovna ideja članka Kako obstati na napačni poklicni poti/karieri (»How to get stuck in the Wrong Career») je dokaj radikalna. Govori o tem, da
- si moramo zgraditi lastno identiteto,
- naj namenimo dovolj časa in energije konkretni akciji, raje kot lastni refleksiji o tem kdo in kaj smo,
- raje naj zadeve počnemo kot jih načrtujemo.
Gre za pristop, ki ga avtorica poimenuje Preizkusi in Uči se. To je možno doseči le postopoma. Gre za logičen proces preizkušanja, raziskovanja in prilagajanja.
HERMINA IBARRA: SHEMA PREIZKUSI IN UČI SE
Ustvarjanje eksperimentov: to bi naj počeli, še ko imamo obstoječo službo. Mogoče kdaj vzeli daljši dopust, ali t.i. sabatne mesece.
Preusmerjanje povezav: to je že zelo usmerjen del v novo poklicno pot. Po moje precej težek del. Najti druge referenčne skupine. Doseči, da te nove skupine sprejmejo je vse prej kot lahka naloga. Zato ta pristop zahteva precej vložene energije.
Osmišljanje: to znajo biti enkratni dogodki. Ki naj bi jih nekako začutili. Od tako banalnih kot je obisk astrologa. Trenutek resnice, torej. Ali kot vprašanje nekoga, ki vam je blizu in vam da misliti ter hkrati energijo, da ukrepate. Poanta tega tretjega koraka bi naj bila, da zamenjamo svojo življenjsko zgodbo.
|
Marko Savić. |
Vir:
Herminia Ibarra: How to Stay Stuck in the Wrong Career
Pogled dizajn managerja: trženje programske opreme na med-organizacijskem trgu – podobnosti z dizajnom
Vrsta naključij je prispevala, da sem naletel na govor Seth Godin-a iz Business-of-Software 2011 konference. Težko z besedami opišem, kako velik vpliv name je naredil ta govor. Aha efekt.
Najbolj mi je ostala v spominu zgodba o gospodu, ki je vedno, ko je obiskal neko mesto, povabil vse potencialne naročnike skupaj na nekoliko neformalno srečanje. To je tem ljudem omogočilo zelo koristno izmenjavo o težavah s katerimi se srečujejo pri vsakdanjem delu, temu gospodu pa več kot koristne informacije kam naj usmeri razvojni fokus svoje firme za uspešno prodajo tem naročnikom.
Res priporočam vsem, ki imajo karkoli za opraviti na med-organizacijskem trgu, da si govor v celoti pogledajo (je v angleščini). Za vse razvijalce (programerje?), oblikovalce, kreativce in za številne druge poklicne profile je to sicer že skorajda obvezno gradivo za razvoj lastnega poslovanja. Uživajte.
|
Marko Savić. |
Vprašanja/odgovori: študija dizajn procesov
Kako zagotoviti konkurenčno prednost skozi dizajn? Kvalitativna študija sodobnih dizajn procesov, ki so jo pripravili v Design Council-u prikaže študije primerov upravljanja dizajna v enajstih globalnih znamkah: Allesi, BSkyB, BT, LEGO, Microsoft, Sony, Starbucks, Whirlpool, Virgin Atlantic Airways, Xerox in Yahoo. Na voljo je tukaj: Eleven Lessons: managing design in eleven global brands.
Ena od navedenih možnosti iz te študije, je tudi shema Stuart Pugh-a – totalni dizajn, ki po njegovem mnenju vključuje vse od zgodnjega prepoznavanje trga in uporabniških zahtev, vse do prodaje izdelka, ki ustreza tej zahtevam/pričakovanjem uporabnikov.
Stuart Pugh: shema totalni dizajn
SHEMO PRILAGODILA: POLONCA PETERCA
Meni se zdi pomembno predvsem, da ima vsak dizajn svetovalec opredeljen svoj lasten proces dela. Za naročnike je zelo pomembno ali se v tem procesu prepoznajo. Meni tudi, je to bolj pomembno, kot če imaš referenčno listo s samimi najbolj prepoznanimi znamkami. Npr.: kaj pomiri nekoga, ki pride iskat pomoč k srčnemu kirurgu? Če mu srčni kirurg odgovori: »Bodite brez skrbi. Pri nas smo operirali tudi že predsednika države. In številne znane osebnosti smo tudi že operirali». Greš domov in kaj si misliš? Kaj, če se bo ravno pri meni zalomilo? Vsi ti znani ljudje so bili gotovo deležni posebne oskrbe. In si naslednji dan spet pri kirurgu. Si potem bolj pomirjen, če kirurg razloži kako celoten proces poteka? Če pove, kje so tveganja in predvsem kako jih razrešuje kirurgova ekipa. Po mojem potem vseeno lažje spiš.
V Vizuarni zaradi tega vedno znova opredeljujemo lastne procese. Precej odgovorov se najde na strani z vprašanji in odgovori, še posebej o procesu sodelovanja. Priporočam v branje, še posebej bi me zanimal morebiten odziv o razumljivosti zapisanega.
POLONCA PETERCA: ILUSTRACIJA SRCA KOT PROCES DELA VIZUARNE
|
Marko Savić. |
Dizajn interakcije: kaj je dizajn interakcije? Kdo so dizajnerji interakcije? Kam gredo?
Dizajn interakcije je vsaj zame odkritje. Ne interaktivni dizajn temveč dizajn interakcije. V angleščini »interaction design». Odkritje, ki je k temu precej pripomoglo je ključni nagovor g. Richarda Buchanana, na konferenci Interaction 11 letos februarja v Boulder Coloradu.
Mislim, da si je vredno zapomniti vsaj tri zadeve iz tega izvrstnega govora.
1.
Produkt naj bo:
- koristen (»useful»)
- uporaben (»usable»)
- zaželen (»desirable»)
2.
Kaj je interakcija? Interakcija pomeni kako so ljudje povezani z drugimi ljudmi skozi posredovani vpliv produktov (»Interaction is how people relate to other people through the mediating influence of products»).
3.
Dizajn interakcije je nova disciplina misliti dizajna (»Interaction design is a new discipline of design thinking»).
Za ogled celotnega govora je pripet link do celotnega govora v angleščini. Priporočam!
p. s.: ob priliki obljubljam tudi komplet video s podnapisi v slovenščini.
|
Marko Savić. |
Vir:
Richard Buchanan: Keynote, Interaction Design Association na Vimeo