Blog
Arhiv za May, 2011
Misliti dizajn: zakaj je misliti dizajn (»design thinking«) pomembno za vsako gospodarsko družbo?
Ali je izraz misliti dizajn (»design thinking«) preprosto le trženje dizajna za oblikovalske svetovalce, kot je npr. Vizuarna? In kaj vi mislite? Dovolite mi, da pojasnim, zakaj mislim, da je misliti dizajn zelo pomembno za vsako gospodarsko družbo?
V Vizuarni trdimo, da smo sposobni povezovati misliti dizajn in strateške načrte gospodarskih družb ter oba vidika izpeljati v interaktivnem letnem poročanju. Zakaj tako rečemo? Ker se moramo potrditi na trgu (tudi tujem)? Da, vsekakor. Toda, ali je kaj mesa v ozadju te trditve? Da, v to trdno verjamem.
Misliti dizajn je produktivna kombinacija analitičnega in intuitivnega mišljenja.
Roger Martin (dekan na Rotman School of Management in avtor Design of Business) je v Harward Business Review zapisal, da v gospodarstvu danes prevladuje analitično razmišljanje. Nadalje Roger Martin meni, da misliti dizajn pomeni vedeti brez racionalnega argumentiranja, brez obrazložitve. Torej, pri misliti dizajn gre za izum, ki prinaša najbolj nesistematično obliko razmišljanja (v originalu »the most disruptive and unsystematic form of thinking«). Gre za produktivno kombinacijo analitičnega in intuitivnega mišljenja.
Misliti dizajn prevzame tradicijo sistemskega razmišljanja, kjer sprejmemo, da sistema ni možno v celoti razgraditi niti ga popolnoma razumeti, zakaj je tak kakršen je. Trudimo se naučiti kako ravnati s povratnimi informacijami, stranskimi učinki in drugimi kompleksnimi situacijami. »Misliti dizajn dopolnjuje in posodablja sistemsko razmišljanje in pri tem uporablja spoznanja in načela vseh, ki so le-ta načela in spoznanja v oblikovanju razvijali v zadnjega pol stoletja.« (Weatherhead School of Management). Toliko pravi teorija.
Samo ena družba na trgu je lahko najcenejša, vse druge rabijo dizajn.
In kako je misliti dizajn povezan z gospodarstvom? Imel sem že priložnost pisati o dizajn šampionih, a tudi drugi bolj znani avtorji trdijo, da morajo vrednost dizajna videti in razumeti vodstva gospodarskih družb, torej tako predsedniki/ce uprav kot drugi izvršni direktorji. Dizajn mora imeti eno osrednjih vlog pri načrtovanju in izvajanju poslovne strategije. To je veljalo leta 1907, ko je AEG najel Petra Behrens-a, to velja danes za HP, kjer je Sam Lucente direktor oblikovanja. Vodilne korporacije so še pred drugo svetovno vojno vedele, da je lahko samo ena družba na trgu najcenejša, drugi rabijo design. To je veljalo za strategijo GM-a, v tekmi s Ford-om leta 1927, to velja danes za Target, ki tekmuje z Wal-Mart (Craig M. Vogel).
Tu imam en del odgovora: le, če je vaša družba dejansko najcenejša na trgu potem imate zaradi nizko-stroškovne strategije tudi dejansko konkurenčno prednost. Vse druge družbe bodo morale najti svoje prednosti in lasten strateški fokus. Za to je nujno misliti dizajn, za to se rabi dizajn strategija in nenazadnje dizajn. Le obstoječe analitično mišljenje ne zadostuje, kot spletni dokaz temu je izjemna popularnost termina misliti dizajn (»design thinking« ima na dan objave tega zapisa 65.300.000 zadetkov na iskalniku Google in še vedno štejem).
Ključ do uspeha družbe je inovativen izvršni direktor, ki vidi dizajn kot naložbo in ne strošek. In strateški dizajn direktor ali svetovalec, ki zmore postaviti vrednost dizajna v središče družbe.
Misliti dizajn ima učinke le, če je strateško načrtovanje povezano z izvedbo izdelkov, storitev in komunikacij. P & G je primer družbe, ki jo je nekdanji predsednik uprave A. G. Lafley preoblikoval iz kemijske družbe v »izkustveno« družbo. Ključ do uspeha družbe, ne le v primeru P & G, je inovativen izvršni direktor, ki vidi dizajn kot naložbo in ne strošek, in strateški dizajn direktor ali svetovalec, ki zmore postaviti vrednost dizajna v središču družbe (Craig M. Vogel). Zato je misliti dizajn je pomembno za vsako družbo.
![]() |
Marko Savić. |
Viri:
Craig M. Vogel: Notes on the Evolution of Design Thinking: A Work in Progress in Design Management Review, 20/2 2009
Roger Martin: blog zapis na HBR.org, objavljen v Harward Business Review, januar-februar 2010
Weatherhead School of Management: http://design.case.edu/what/ (glej razdelek »design thinking«)
Dizajn ekonomija: zakaj rabimo vpogled v dizajn industrijo (oz dejavnost)?
V Veliki Britaniji obstaja Poslovno oblikovalsko združenje (ali »Design Business Association»). Zelo aktivno. Moja udeležba na enem njihovih seminarjev je precej spremenila moj pogled na dizajn kot posel. Ker dizajn je predvsem posel. Bi moral biti tudi industrija.
In vsaka industrija rabi svoje združenje. Zastopstvo. Ki bo skrbelo za napredek celotne industrije. Kajti posamezni igralci v industriji tega ne bodo zmogli. Zagotovo ne. V Sloveniji bi to zelo rabili. Mogoče za začetek samostojno navedbo dizajna ali oblikovanja kot dejavnosti v Standardni klasifikaciji dejavnosti. Zato, da se ima industrija potem sploh možnost konstituirati.
Naj navedem le nekaj naslov iz mesečnika britanskega združenja še iz leta 2008:
- Majhne agencije, velika razlika (»Small agencies, big differences»).
- Upaj si postati digitalen (»Dare to get digital»).
- Zakaj je treba izvažati? (»Why you should export»).
- Računati ne-zaračunljivo (»Billing the un-billables»).
- Dobiček ali izguba (»Profit or loss?»).
- Kriza naročnikov. Si bodo naročniki še privoščili dizajn za izgradnjo znamk v času kreditne krize? Si smejo privoščiti da ne? (»The client crunch. Can clients afford to commission brand-building design in a credit crunch? Can they afford not to?»).
- Prbližati gospodarstvo dizajnu. Približati dizajn gospodarstvu. Približati dizajn vladi. (»Bringing Business to Design. Bringing Design to Business. Bringing Design to Government.»)
Vse to in še več pred tremi leti in več v: DBA Insight Issue 10/Winter 2008.
Če upoštevamo, da v Veliki Britaniji obstaja tudi zelo mogočen vladni Design Council, potem mislim, da ne bi smelo biti dileme, da tako združenje obvezno in nujno rabimo tudi v Sloveniji. Poslovno oblikovalsko združenje. POZ.
![]() |
Marko Savić. |

