Blog
Arhiv za 2011
Dizajn ekonomija: lestvici ducat najboljših držav po dizajn zmogljivostih
Lestvice so sicer ena taka hecna reč. Po tihem nas malo živcirajo, po drugi strani jih obožujemo. Evrovizija, miss sveta in podobne. No tudi dizajn je po državah možno primerjati. Čisto zares. Samo par osnovnih informacij.
Na lestvici dizajn kazalnikov – absolutno gledano so na prvem mestu ZDA. Na dvanajsto mesto absolutno se je uvrstila Islandija. Lestvica je iz julija 2009.
IFM, MOULTRIE&LIVESEY: RANGI DRŽAV PO DIZAJN KAZALNIKIH - ABSOLUTNO
Na lestvici dizajn kazalnikov gledano relativno je na prvem mestu – le kdo -… Singapur. In potem…….. Korea. Skratka precejšnje presenečenje po svoje tale relativna lestvica zame. Po drugi strani spet niti ne. Razvoj je neizogibno povezan z dizajnom. Ta lestvica mi to le še enkrat potrjuje.
IFM, MOULTRIE&LIVESEY: RANGI DRŽAV PO DIZAJN KAZALNIKIH - RELATIVNO
 |
Marko Savić. |
Vir: International Design Scoreboard: Initial indicators of international design capabilities
Knjige/članki: kako obstati na napačni poklicni poti/karieri
Verjetno se vsi kmalu zatem, ko obstanemo v kaki službi nekaj dlje časa vprašamo ali je ta poklicna pot res prava za nas. Sam srečujem precej ljudi, ki si zelo želijo zamenjati poklicno pot. Iz zelo različnih razlogov. Le redkim dejansko tudi uspe. Mogoče komu prav pride spodaj, na kratko opisani članek.
Osnovna ideja članka Kako obstati na napačni poklicni poti/karieri (»How to get stuck in the Wrong Career») je dokaj radikalna. Govori o tem, da
- si moramo zgraditi lastno identiteto,
- naj namenimo dovolj časa in energije konkretni akciji, raje kot lastni refleksiji o tem kdo in kaj smo,
- raje naj zadeve počnemo kot jih načrtujemo.
Gre za pristop, ki ga avtorica poimenuje Preizkusi in Uči se. To je možno doseči le postopoma. Gre za logičen proces preizkušanja, raziskovanja in prilagajanja.
HERMINA IBARRA: SHEMA PREIZKUSI IN UČI SE
Ustvarjanje eksperimentov: to bi naj počeli, še ko imamo obstoječo službo. Mogoče kdaj vzeli daljši dopust, ali t.i. sabatne mesece.
Preusmerjanje povezav: to je že zelo usmerjen del v novo poklicno pot. Po moje precej težek del. Najti druge referenčne skupine. Doseči, da te nove skupine sprejmejo je vse prej kot lahka naloga. Zato ta pristop zahteva precej vložene energije.
Osmišljanje: to znajo biti enkratni dogodki. Ki naj bi jih nekako začutili. Od tako banalnih kot je obisk astrologa. Trenutek resnice, torej. Ali kot vprašanje nekoga, ki vam je blizu in vam da misliti ter hkrati energijo, da ukrepate. Poanta tega tretjega koraka bi naj bila, da zamenjamo svojo življenjsko zgodbo.
|
Marko Savić. |
Vir:
Herminia Ibarra: How to Stay Stuck in the Wrong Career
Pogled dizajn managerja: trženje programske opreme na med-organizacijskem trgu – podobnosti z dizajnom
Vrsta naključij je prispevala, da sem naletel na govor Seth Godin-a iz Business-of-Software 2011 konference. Težko z besedami opišem, kako velik vpliv name je naredil ta govor. Aha efekt.
Najbolj mi je ostala v spominu zgodba o gospodu, ki je vedno, ko je obiskal neko mesto, povabil vse potencialne naročnike skupaj na nekoliko neformalno srečanje. To je tem ljudem omogočilo zelo koristno izmenjavo o težavah s katerimi se srečujejo pri vsakdanjem delu, temu gospodu pa več kot koristne informacije kam naj usmeri razvojni fokus svoje firme za uspešno prodajo tem naročnikom.
Res priporočam vsem, ki imajo karkoli za opraviti na med-organizacijskem trgu, da si govor v celoti pogledajo (je v angleščini). Za vse razvijalce (programerje?), oblikovalce, kreativce in za številne druge poklicne profile je to sicer že skorajda obvezno gradivo za razvoj lastnega poslovanja. Uživajte.
|
Marko Savić. |
Vprašanja/odgovori: študija dizajn procesov
Kako zagotoviti konkurenčno prednost skozi dizajn? Kvalitativna študija sodobnih dizajn procesov, ki so jo pripravili v Design Council-u prikaže študije primerov upravljanja dizajna v enajstih globalnih znamkah: Allesi, BSkyB, BT, LEGO, Microsoft, Sony, Starbucks, Whirlpool, Virgin Atlantic Airways, Xerox in Yahoo. Na voljo je tukaj: Eleven Lessons: managing design in eleven global brands.
Ena od navedenih možnosti iz te študije, je tudi shema Stuart Pugh-a – totalni dizajn, ki po njegovem mnenju vključuje vse od zgodnjega prepoznavanje trga in uporabniških zahtev, vse do prodaje izdelka, ki ustreza tej zahtevam/pričakovanjem uporabnikov.
Stuart Pugh: shema totalni dizajn
SHEMO PRILAGODILA: POLONCA PETERCA
Meni se zdi pomembno predvsem, da ima vsak dizajn svetovalec opredeljen svoj lasten proces dela. Za naročnike je zelo pomembno ali se v tem procesu prepoznajo. Meni tudi, je to bolj pomembno, kot če imaš referenčno listo s samimi najbolj prepoznanimi znamkami. Npr.: kaj pomiri nekoga, ki pride iskat pomoč k srčnemu kirurgu? Če mu srčni kirurg odgovori: »Bodite brez skrbi. Pri nas smo operirali tudi že predsednika države. In številne znane osebnosti smo tudi že operirali». Greš domov in kaj si misliš? Kaj, če se bo ravno pri meni zalomilo? Vsi ti znani ljudje so bili gotovo deležni posebne oskrbe. In si naslednji dan spet pri kirurgu. Si potem bolj pomirjen, če kirurg razloži kako celoten proces poteka? Če pove, kje so tveganja in predvsem kako jih razrešuje kirurgova ekipa. Po mojem potem vseeno lažje spiš.
V Vizuarni zaradi tega vedno znova opredeljujemo lastne procese. Precej odgovorov se najde na strani z vprašanji in odgovori, še posebej o procesu sodelovanja. Priporočam v branje, še posebej bi me zanimal morebiten odziv o razumljivosti zapisanega.
POLONCA PETERCA: ILUSTRACIJA SRCA KOT PROCES DELA VIZUARNE
|
Marko Savić. |
Dizajn interakcije: kaj je dizajn interakcije? Kdo so dizajnerji interakcije? Kam gredo?
Dizajn interakcije je vsaj zame odkritje. Ne interaktivni dizajn temveč dizajn interakcije. V angleščini »interaction design». Odkritje, ki je k temu precej pripomoglo je ključni nagovor g. Richarda Buchanana, na konferenci Interaction 11 letos februarja v Boulder Coloradu.
Mislim, da si je vredno zapomniti vsaj tri zadeve iz tega izvrstnega govora.
1.
Produkt naj bo:
- koristen (»useful»)
- uporaben (»usable»)
- zaželen (»desirable»)
2.
Kaj je interakcija? Interakcija pomeni kako so ljudje povezani z drugimi ljudmi skozi posredovani vpliv produktov (»Interaction is how people relate to other people through the mediating influence of products»).
3.
Dizajn interakcije je nova disciplina misliti dizajna (»Interaction design is a new discipline of design thinking»).
Za ogled celotnega govora je pripet link do celotnega govora v angleščini. Priporočam!
p. s.: ob priliki obljubljam tudi komplet video s podnapisi v slovenščini.
|
Marko Savić. |
Vir:
Richard Buchanan: Keynote, Interaction Design Association na Vimeo
Misliti dizajn: zakaj je misliti dizajn (»design thinking«) pomembno za vsako gospodarsko družbo?
Ali je izraz misliti dizajn (»design thinking«) preprosto le trženje dizajna za oblikovalske svetovalce, kot je npr. Vizuarna? In kaj vi mislite? Dovolite mi, da pojasnim, zakaj mislim, da je misliti dizajn zelo pomembno za vsako gospodarsko družbo?
V Vizuarni trdimo, da smo sposobni povezovati misliti dizajn in strateške načrte gospodarskih družb ter oba vidika izpeljati v interaktivnem letnem poročanju. Zakaj tako rečemo? Ker se moramo potrditi na trgu (tudi tujem)? Da, vsekakor. Toda, ali je kaj mesa v ozadju te trditve? Da, v to trdno verjamem.
Misliti dizajn je produktivna kombinacija analitičnega in intuitivnega mišljenja.
Roger Martin (dekan na Rotman School of Management in avtor Design of Business) je v Harward Business Review zapisal, da v gospodarstvu danes prevladuje analitično razmišljanje. Nadalje Roger Martin meni, da misliti dizajn pomeni vedeti brez racionalnega argumentiranja, brez obrazložitve. Torej, pri misliti dizajn gre za izum, ki prinaša najbolj nesistematično obliko razmišljanja (v originalu »the most disruptive and unsystematic form of thinking«). Gre za produktivno kombinacijo analitičnega in intuitivnega mišljenja.
Misliti dizajn prevzame tradicijo sistemskega razmišljanja, kjer sprejmemo, da sistema ni možno v celoti razgraditi niti ga popolnoma razumeti, zakaj je tak kakršen je. Trudimo se naučiti kako ravnati s povratnimi informacijami, stranskimi učinki in drugimi kompleksnimi situacijami. »Misliti dizajn dopolnjuje in posodablja sistemsko razmišljanje in pri tem uporablja spoznanja in načela vseh, ki so le-ta načela in spoznanja v oblikovanju razvijali v zadnjega pol stoletja.« (Weatherhead School of Management). Toliko pravi teorija.
Samo ena družba na trgu je lahko najcenejša, vse druge rabijo dizajn.
In kako je misliti dizajn povezan z gospodarstvom? Imel sem že priložnost pisati o dizajn šampionih, a tudi drugi bolj znani avtorji trdijo, da morajo vrednost dizajna videti in razumeti vodstva gospodarskih družb, torej tako predsedniki/ce uprav kot drugi izvršni direktorji. Dizajn mora imeti eno osrednjih vlog pri načrtovanju in izvajanju poslovne strategije. To je veljalo leta 1907, ko je AEG najel Petra Behrens-a, to velja danes za HP, kjer je Sam Lucente direktor oblikovanja. Vodilne korporacije so še pred drugo svetovno vojno vedele, da je lahko samo ena družba na trgu najcenejša, drugi rabijo design. To je veljalo za strategijo GM-a, v tekmi s Ford-om leta 1927, to velja danes za Target, ki tekmuje z Wal-Mart (Craig M. Vogel).
Tu imam en del odgovora: le, če je vaša družba dejansko najcenejša na trgu potem imate zaradi nizko-stroškovne strategije tudi dejansko konkurenčno prednost. Vse druge družbe bodo morale najti svoje prednosti in lasten strateški fokus. Za to je nujno misliti dizajn, za to se rabi dizajn strategija in nenazadnje dizajn. Le obstoječe analitično mišljenje ne zadostuje, kot spletni dokaz temu je izjemna popularnost termina misliti dizajn (»design thinking« ima na dan objave tega zapisa 65.300.000 zadetkov na iskalniku Google in še vedno štejem).
Ključ do uspeha družbe je inovativen izvršni direktor, ki vidi dizajn kot naložbo in ne strošek. In strateški dizajn direktor ali svetovalec, ki zmore postaviti vrednost dizajna v središče družbe.
Misliti dizajn ima učinke le, če je strateško načrtovanje povezano z izvedbo izdelkov, storitev in komunikacij. P & G je primer družbe, ki jo je nekdanji predsednik uprave A. G. Lafley preoblikoval iz kemijske družbe v »izkustveno« družbo. Ključ do uspeha družbe, ne le v primeru P & G, je inovativen izvršni direktor, ki vidi dizajn kot naložbo in ne strošek, in strateški dizajn direktor ali svetovalec, ki zmore postaviti vrednost dizajna v središču družbe (Craig M. Vogel). Zato je misliti dizajn je pomembno za vsako družbo.
|
Marko Savić. |
Viri:
Craig M. Vogel: Notes on the Evolution of Design Thinking: A Work in Progress in Design Management Review, 20/2 2009
Roger Martin: blog zapis na HBR.org, objavljen v Harward Business Review, januar-februar 2010
Weatherhead School of Management: http://design.case.edu/what/ (glej razdelek »design thinking«)
Dizajn ekonomija: zakaj rabimo vpogled v dizajn industrijo (oz dejavnost)?
V Veliki Britaniji obstaja Poslovno oblikovalsko združenje (ali »Design Business Association»). Zelo aktivno. Moja udeležba na enem njihovih seminarjev je precej spremenila moj pogled na dizajn kot posel. Ker dizajn je predvsem posel. Bi moral biti tudi industrija.
In vsaka industrija rabi svoje združenje. Zastopstvo. Ki bo skrbelo za napredek celotne industrije. Kajti posamezni igralci v industriji tega ne bodo zmogli. Zagotovo ne. V Sloveniji bi to zelo rabili. Mogoče za začetek samostojno navedbo dizajna ali oblikovanja kot dejavnosti v Standardni klasifikaciji dejavnosti. Zato, da se ima industrija potem sploh možnost konstituirati.
Naj navedem le nekaj naslov iz mesečnika britanskega združenja še iz leta 2008:
- Majhne agencije, velika razlika (»Small agencies, big differences»).
- Upaj si postati digitalen (»Dare to get digital»).
- Zakaj je treba izvažati? (»Why you should export»).
- Računati ne-zaračunljivo (»Billing the un-billables»).
- Dobiček ali izguba (»Profit or loss?»).
- Kriza naročnikov. Si bodo naročniki še privoščili dizajn za izgradnjo znamk v času kreditne krize? Si smejo privoščiti da ne? (»The client crunch. Can clients afford to commission brand-building design in a credit crunch? Can they afford not to?»).
- Prbližati gospodarstvo dizajnu. Približati dizajn gospodarstvu. Približati dizajn vladi. (»Bringing Business to Design. Bringing Design to Business. Bringing Design to Government.»)
Vse to in še več pred tremi leti in več v: DBA Insight Issue 10/Winter 2008.
Če upoštevamo, da v Veliki Britaniji obstaja tudi zelo mogočen vladni Design Council, potem mislim, da ne bi smelo biti dileme, da tako združenje obvezno in nujno rabimo tudi v Sloveniji. Poslovno oblikovalsko združenje. POZ.
|
Marko Savić. |
Šestnajst zlatih pravil za strateške oblikovalce
Iz prispevka za »Kreativ Direktor« povzemam šestnajst zlatih pravil pravil, kot jih priporoča prof. Axel Kolaschnik:
1.
Nikoli ne prični projekta z znakom (logotipom).
Počakaj, da naročnik sam omeni to temo.
2.
Razmišljaj o rešitvi problema – ne o prostorski umestitvi ali podrobnostih.
Najprej so pomembni prepoznavnost, atraktivnost, učinkovitost, prodornost, tržni delež – in šele potem občutek za estetiko.
3.
Nisi najet kot umetnik temveč kot ponudnik storitev.
Ob poteku projekta se potem mirno poslužuj umetniških sredstev.
4.
Delaš kot vmesnik med poslovnim načrtom in ljudmi. Najdi lepoto že v jasni strateški misli in skladnem konceptualnem pristopu.
5.
Tvoj naročnik ni neveden.
Tudi, če prihaja iz marketinga: drugi projekti in drugi oblikovalci so ga že »izoblikovali«.
6.
Jemlji tvojega naročnika kot celoto.
V nasprotnem ne bo vizualne komunikacije, ki je nujna za uspešnost projektov.
7.
Pridobivaj naročnike, zato da boš pogumen/a.
Naročnik mora znati peljati dizajn skozi notranje procedure in pravila.
8.
Pogovori se z odločevalcem.
Ali je ta, ki te »brifira« tudi dejanski naročnik? Kdo odloča o tvojem predanem delu? Vedno govori z dejanskim odločevalcem.
9.
Ali ima tvoj naročnik že sliko dejansko rešitve?
Spremeni tak pristop naročnika. V središču naj bo identiteta naročnika in njegove znamke in NE dejanske aplikacije njegove konkurence.
10.
Dobra ideja rabi svoj inkubacijski čas.
Če ti naročnik ne zagotovi dovolj časa, zberi najboljše ljudi okoli sebe. Tudi v tem primeru, je dovolj časa še vedno nujna postavka.
11.
Tvoj naročnik rabi rešitve že vnaprej.
Pogajaj se za ustrezne mejnike projekta in predaj vmesne rešitve projekta.
12.
Tvoj problem: ne moreš pokazati rešitve vnaprej.
Ne prodajaš produkta. Pokaži proces dela, skozi katerega boš vodil/a naročnika. Pridobi ga za skupni kvalitativni preskok v načinu razmišljanja.
13.
Najprej vključi lastno glavo – šele potem računalnik.
Programsko opremo na računalniku tudi drugi obvladujejo.
14.
Kmalu priznaj napake.
Postopanje in neodločnost zmanjšujejo tvojo profesionalnost.
15.
Spoznaj svoje omejitve – komuniciraj jih pogosto in odkrito.
Včasih je nujno tematsko, tehnično, geografsko sodelovanje z drugimi. Tudi tvoji naročniki večinoma ne izdelujejo avtomobilov ali .mp3 predvajalnikov sami.
16.
Spoštuj tvoje partnerje.
Omeni jih pri dosežkih. Z vsakim sodelujočim se vidiš dvakrat. Najmanj dvakrat.
|
Marko Savić. |
Vir:
»Bekomme ich schon mal was vorab?« Zur Gestaltung von Prozessen und Kundenbeziehungen in Projekten strategischen Designs. (.pdf, 263 KB), avtor: prof. Axel Kolaschnik; prevod v nemščino: Helena Dell