Blog
Arhiv za december 2012
Slovenija kot Švica: 20 let pozneje
V letih 2010 in 2011 bomo v Sloveniji obeležili 20 let samostojnosti. Če se ne motim, je bil decembra 1991 referendum, na katerem je bila skoraj soglasno sprejeta odločitev o samostojnosti. Ampak takrat so imeli referendumi še neko težo. Samostojnost kot taka je bila potem razglašena junija 1992. Če me spomin ne vara.
Takrat sem imel svojih 17/18 let. V moji predstavi o novi politični tvorbi je bilo predvsem, da bo ta nova država nekaj takega kot Švica. Kar mi je zvenelo super. Kdo me je ali kako sem se v to prepričal, ne bi vedel. Danes je moja povezava s Švico kredit v švicarskih frankih, kar se trenutno niti ni pokazalo kot najboljša odločitev. Pa poglejmo.
VIR: WWW.IMAGE-SCHWEIZ.CH
Poleti 2008 so se baje že začeli nakazovati znaki gospodarske krize. V Švici so imeli več kot dovolj razlogov za paniko. Švicarske banke so imele sredstva vredna neverjetnih 680% bruto družbenega proizvoda (BDP) Švice. Propad kake izmed dveh največjih švicarskih bank (Credit Suisse in UBS) bi pomenil en tak konkreten flop ekonomije in celotne družbe v Švici. Le za majhno primerjavo: komercialne banke v Združenih državah Amerike (ZDA) so imele takrat sredstva v višini “le” 70% BDP-ja. Kaj so torej naredili v Švici? In kaj v Sloveniji nismo?
1.
Regulatorji in centralna banka v Švici so bili hitrejši in ostrejši kot marsikje drugje. Že poleti 2008 so načrtovali kako reševati morebitna problematična sredstva v UBS banki. Ko je kriza udarila, je centralna banka ažurno nacionalizirala dele sredstev USB banke in dokapitalizirala preostanek. Precej hitreje kot se je to zgodilo v ZDA, recimo. Kaj smo takrat delali v Sloveniji? Predvolilna kampanja na veliko. Vlada, ki se je potem jeseni poslovila je še septembra 2008 vehementno zatrjevala, da se nas v Sloveniji kriza v ZDA ne tiče. Pa še kako se nas je. Pa še kako.
2.
V Švici so se potem kmalu odločili, da morajo banke v Švici podrediti precej strožjim pravilom. Predvsem ker to pomeni varnost za davkoplačevalce in je nenazadnje dobro za posel bank kot takih. Ker v Švici se zavedajo, da je njihova najpomebnejša prednost zaupanje globalnega bogastva, ki zaupa bankirjem v Švici upravljanje lastne sreče. In v Sloveniji? Še konec leta 2010 se čudimo, ko centralna banka zahteva oblikovanje dodatnih rezervacij za največjo Novo ljubljansko banko (NLB).
V Švici pa se niso ustavili le pri kriznih ukrepih. Šef centralne banke, Philipp Hildebrand, bo zahteval od dveh največjih bank v Švici, UBS in Credit Suisse, rezervacije v kapitalu v višini 19% vseh sredstev. Kar pomeni trikrat več kot globalni standard, ki je 7%.
in
3.
V Švici so bili med prvimi, ki so sledili smernicam za regulacijo plačila in bonitet izvršnih direktorjev. V izogib pretiranih tveganjem, ki so jih izvršni direktorji sprejemali. Pri nas? Predsednik vlade se je konec leta 2008 in v začetku leta 2009 ukvarjal z izplačilom nagrade bivšemu direktorju NLB, ki izhaja iz veljavne pogodbe in iz časov debelih krav. Kaj nam to danes pomaga? Čisto nič. Dokapitalizacija NLB-ja je spet nujna. Kolikič že?
Lekcija?
Hitro in premišljeno se obrniti. To bi naj bila prednost majhnih držav. Švica ničesar ne prepušča naklučju, očitno. Zato je frank ena močnejših rezervnih valut. Obe največji banki, Credit Suisse in USB sta med globalno najbolje kapitaliziranimi bankami. Kapital priteka v državo, in ja seveda, tudi nazaj v banke v Švici.
Kaj to pomeni zame?
S Švico se ni za hecati. S frankom tudi ne. Treba si bo najti delo v Švici in služiti tudi v frankih. Ali pač počakati, da si evro opomore in pride tečaj evro-frank spet v normalo. In takrat spet plačevati manjše obroke kredita. Morebiti takrat potem zamenjati kredit v evro. In upati, da se bo družba/politika/ekonomija v Sloveniji začela hitreje in predvsem pametneje obračati. Švica nam je pri tem z lahkoto za zgled.
 |
Marko Savić. |