Blog

Na povabilo Društva oblikovalcev Slovenije, katerega član sicer sem, sem se odzval in pripravil predstavitev na temo dizajn strategij. Kratko, desetminutno predstavitev sem poimenoval Kdo rabi dizajn strategije? Dizajn ali gospodarstvo? – Zakaj povezati dizajn in dizajn strategije v korporativne strategije?

Več o sami predstavitvi je možno izvedeti neposredno iz pripete predstavitve: Kdo rabi dizajn strategije? Dizajn ali gospodarstvo? – Zakaj povezati dizajn in dizajn strategije v korporativne strategije
Predstavitev sicer vsebuje pet točk:

1. dizajn in korporacije;
2. dizajn strategije v korporacijah;
3. sodelovanje uprav, strateških načrtovalcev, dizajn managerjev in dizajnerjev;
4. kakšna je vloga dizajnerjev v razvoju dizajn strategij?; in
5. zakaj rabimo dizajn strategije?

V predstavitvi ugotavljam, da je na strateškem nivoju  v Sloveniji absolutno premalo dizajna, dizajn svetovalcev in dizajnerjev. Nujna bi bila izraba tudi dizajn managementa, kot sem že pisal o »stopnicah dizajn managementa«. Dizajnerji bi pa na drugi strani morali podrobno in natančno poznati tako generične strategije v življenskem ciklu izdelkov ali storitev – glej prvo sliko spodaj kot tudi znati prikazati vrednost dizajna v denarju.

Slika spodaj prikazuje šest generičnih strategij s primeri izdelkov iz leta 2007 in z navedenimi primeri korporacij, ki dokaj zvesto sledijo posamični generični strategiji.

Naslednje slika prikazuje optimalen primer razvoja inovativnosti v strateških investicijskih projektih. S krogom je označena vključitev dizajn za razvoj dizajn strategije že na začetku projektov oz. investicijskih ciklov, ko je običajno denarni tok še negativen.

Če vse skupaj poenostavim. Profesor Robert Hayes, Harvard Business School je pred leti povedal: “Petnajst let nazaj so gospodarske družbe tekmovale s ceno. Danes je to kakovost. Jutri bo dizajn.” Jutri je danes. Tu in zdaj.

In kot sta ugotavljala profesorja iz mariborske in ljubljanske ekonomske fakultete jeseni leta 2009, ena od možnih strategij Mure, podjetja in ne reke, bi bila ustanovitev oblikovalskega oddelka s 500 oblikovalci, če bi želeli zadržati 3.000 zaposlenih za doseganje ustrezne dodane vrednosti.

Zaradi vsega povedanega je jasno, da bi morala vsaka resna gospodarska družba imeti postavljeno celovito dizajn strategijo znotraj korporativne strategije.

Še fotografiji. Na prvi fotografiji z leve predsednik DOS-a g. Robert Klun, predsednica uprave Peka ga. Marta Gorjup Brejc, kreativna direktorica Gorenje Design Studia ga. Lidija Pritržnik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije g. Samo Hribar Milič. Na drugi je moja malenkost v očitno zelo sproščeni pozi.

Marko Savić. »Business design« svetovalec. Pomagam organizacijam pri dizajnu in objavi njihovih publikacij in poročil na različnih medijskih platformah. Hkrati osveščam o »design thinking«-u ter o oblikovanju poslovnih modelov. Sledite me na Twiter-ju, LinkedIn-u ali kar tako na Facebook-u. Pišem o zanimivih knjigah na Goodreads in še blog na www.savić.com. Na delavnici »Oblikovanje novih poslovnih modelov: spremenite vaše ideje v uspešnice« bom spodbujevalec.

Viri:

1. več avtorjev v T. Lockwood&T. Walton (ur). 2008. Buiding Design Strategy: Using Design to Achieve key Business Objectives.
2. S. Bojc. 2009. Neuvrščeno oblikovanje. Delo.
3. www.deloitte.com
4. M. Tajnikar, K. Pušnik. 2009, Mura ni reka, je podjetje. Reševanje tekstilnega giganta. Delo, Sobotna priloga.

OZNAKE: Corporate Design, Corporate Strategy, Design Management, Product Life Cycle